Je ena izmed dominantnih sten v zgornji kolpski dolini, ki so nastale na tektonski prelomnici. Visoka je 874 m in obiskovalcu nudi razgled po velikem delu zgornje kolpske doline in na vrhove Gorskega Kotarja. Stena predstavlja geomorfološko naravno dediščino z rastišči in habitati redkih in ogroženih ter zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Ime je dobila po kraju Kuželj (Kostelci mu pravijo Koželj), naselju, ki leži pod njo in je nastal že pred približno 500 leti. Območje Kuželjske stene je rastišče redkih in ogroženih rastlin. Med njimi je najbolj zanimiv skalni glavinec, živo rumeno cvetoč predstavnik toploljubne ilirske flore. To je prvo najdišče na Kočevskem in v pred dinarskem in dinarskem svetu. Gozd, ki porašča to steno, je varovalni gozd bukve in črnega gabra ter hrasta gradna na plitkih iz izrazito južnih, suhih legah. Zato so ti gozdovi tudi požarno zelo ogroženi. Rob prepadne Kuželjske stene je zavarovan kot gozdni rezervat Stružnica s površino nekaj nad 6 ha. Izločili so ga zato, da varuje obrobja stene in zaradi posebnih ekosistemov in florističnih zanimivosti. Gozdni rezervat je povsem naravnem razvoju prepuščen gozd, kjer je prepovedano sekanje, lov, nabiranje rastlin, onesnaževanje, kurjenje….

Zaradi ekstremnosti in izjemnosti ostenja kot življenjskega prostora, so v steni ohranjene tudi živalske vrste, ki so na Slovenskem in celo na Kočevskem izjemno redke. Samo ostenje je gnezdišče sokola selca in tudi potencialno gnezdišče planinskega orla, ki je tu nekoč že gnezdil. Obe vrsti sodita med ogrožene in zato zavarovane. Na vrhu stene je narava izdolbla čudovito odprtino v skali, Kuželjsko okno. Visoko je približno 7 metrov, nad njim je prelep naravni most. To je prekrasna tvorba narave, vredna občudovanja. Kuželjsko okno je najlepše doživetje vsakega pohodnika na Kostelski planinski poti. V soteski nad Kuželjem velja omeniti še posebej izoblikovana kamna v obliki zvonikov, tako imenovani Veliki in Mali turn, skalni osamelec in medvedji brlog pod Kuželjsko steno. Veliki turn je zagotovo spoštovanja vredna naravna redkost. (Jože Žagar-Jagrov v Kostel,1983).

Urejenih je nekaj plezalnih smeri:

http://www.plezanje.net/